 |
Slo-Game Forum
Vse o igrah (napovedi, opisi, nostalgija)
|
| Poglej prejnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
omegag
Admin
Pridruen/-a: 21.11. 2007, 19:56
Prispevkov: 42
|
 Objavljeno: 21 Nov 2007 22:38 Naslov sporočila: Medal of Honor: Airborne |
 |
|
Druga svetovna vojna: reiserjev dodatek ? sedaj s pogledom s padala
Zdi se, da ima Medal of Honor nekakšno krizo srednjih let. Ta utrujeni, rahlo ostareli očka prvoosebnih strelskih iger iz druge svetovne vojne, je opazil, da njegov mlajši polbrat (druge mame) Call of Duty na polno uživa in dobiva vse vroče punce. Zato je pobrskal po mulčevi omari in se začel oblačiti v njegove obleke. Šel je v fitnes in se znebil pnevmatik. Opustil je stare navade mirnega cuzanja piva in ležernega igranja pokra. In sedaj se zopet počuti sposobnega za žuranje z mladino. To je trenutek ?a la? Lepota po ameriško. Le brez vrtnic. In homo-erotičnih pobojev.
Airborne v bistvu vrže stran vse, kar je v preteklosti zaznamovalo ime Medal of Honor (razen seveda vsega tistega rešetanja nacistov), njegovo hotenje, da bi bil kot Call of Duty, pa je tako prikrito, kot želja Jeseničanov, da bi se pod Olimpijo vdrl led. Nekoliko presenetljivo mu kljub tej spremembi v pristopu uspe ohraniti neko posebno držo in osredotočenost. Ker so sprenevedanje o avtentičnosti in realizmu tokrat dokončno zavrgli, so se lahko razvijalci MoH zopet nekoliko pozabavali ? posledica je igra o skorajda super možeh. Igrate enega izmed članov ?mi bomo rešili svet? regimenta Airborne ? a vi niste vojak, vi ste tisti vojak. Tisti, ki ga vsi ostali, povsem pogrešljivi, kličejo po imenu. Vse skupaj je že kar hecno napihnjeno, ko se kasneje v igri srečate z nacističnimi super vojaki (v stilu Wolfensteina). Kakopak, jih lahko premagate le VI. Vi, super heroj, božji odposlanec, ki bo enkrat za vselej postavil stvari na pravo, pravično mesto.
Najbolj površinski občasni igralci sicer razlike v primerjavi s predhodnimi Allied ali Pacific Assault morda sploh ne bodo takoj opazili. Navsezadnje gre še vedno za drugo svetovno vojno ? tu ne moreš kar naenkrat sredi dogajanja navreči gravitacijsko puško. A razlika in izboljšava je nedvomna - zlasti v samem toku igre. Oblikovalske navade starih MoH, kakršni sta linearni jarki in nenehno pomikanje ameriške bojne črte le naprej, pri čemer nikoli ne vidite več kot 50 metrov pred sabo, so se umaknile bolj odprtim stopnjam. Sicer gre za razmeroma majhna področja, a lahko se dokaj prosto potikate okoli vseh vogalov, namesto, da bi vas kot klavniško živino nenehno rinili le naravnost naprej. Gre za ekonomijo prostora, kjer vsaka izrisana razpoka in zaboj nista le okraska v sceni, temveč zelo praktično uporabni zadevi.
Zidovi svobode
Smisel vstopa v zgradbo ni le, da bi se prebijali skozi labirint dokler ne bi prišli do Konca; vsaka stavba predstavlja uporabno zavetje ali pa uporabno bližnjico do kam drugam. Lestve in stopnišča so na primer hiter dostop do streh, kar vam omogoča, da si začrtate vsaj na pol lastno pot do cilja. Da, še vedno je nekaj nevidnih sten in sumljivo zapečatenih vrat, a sedaj vendarle način napredovanja po stopnji večkrat narekuje vaš instinkt kot dejstvo, da imate pred sabo le ena ?delujoča? vrata. Taka svoboda seveda pomeni, da se nekoliko izgubi občutek organiziranega vojaškega premikanja, a z vidika lahkotne zabave, princip deluje.
Celo orožarna je ?osvobojena? ? izberete lahko svoj najljubši nabor orožja in če nek kos nenehno uporabljate, boste sčasoma deležni njegove nadgradnje (vsako orožje ima 3 stopnje). Privede pa to do nekoliko nenavadnih situacij, ko vaš frajer kar naenkrat iz nikjer potegne izstreljevalca granat in ga pritrdi na ostrostrelsko puško. Vse skupaj bi delovalo nekoliko manj iz zraka potegnjeno, če bi poprej bili recimo deležni vsaj nekakšne vmesne sekvence, kjer bi mimoidoči vojak zamomljal nekaj v stilu "izgleda kot da si pripravljen na tole". Tako pa samo čakate, kdaj boste iz torbe pričarali še belega zajčka pripravljenega na naskakovanje vseh poljskih lepotičk.
Bolj odprti pristop ima še eno posledico ? kaj malo je ostalo od zgodbe ali napetih čustvenih trenutkov. Sploh ker tokrat za razliko od prejšnjih MoH ali celo COD le redko naletite na nevidne sprožilce, ki bi ?prebudili? polno gnezdo ostrostrelcev ali konvoj tankov Tiger. Tako prehitro nastopi naveličana brezbrižnost: "Kaj je tam? Ah, še več možakarjev s puškami." Kar naprej in naprej streljate naciste, vmes pa sem ter tja pritisnete E, da razstreljujete stvari dokler niso odkljukane vse naloge in je stopnja končana. Problem ni ravno ogromen in še vedno obstaja nekaj zadovoljivo napetih koncev stopenj, a občasno se pojavi pričakovanje, da bo zdaj zdaj nastopil veliki vrhunec, nakar ga enostavno ni, kar pusti nekoč nepoznan občutek neprijetne praznine.
Klofute smrti
Še en žulj te igre je njena precejšnja kratkost. In še večji, način na katerega skuša to pomanjkljivost prav na silo odpraviti. Airborne primanjkljaj v dolžini namreč prav namerno nadomešča z občasno nenormalno težavnostjo ? in to četudi izberete najnižjo stopnjo zahtevnosti. Tisti že omenjeni "super heroj" pristop v bistvu pomeni, da je razmerje v močeh pravzaprav vi proti celotni nemški vojski, katere strelska moč in natančnost pri ciljanju se izboljšujeta iz stopnje v stopnjo. Zeljejedci se kasneje v igri nemalokrat pojavijo v nenormalnem številu, vaša orožja so nezanesljiva na daljše razdalje in potem je tu še klofutanje. Očitno so Arijci res nadrasa, saj so germanski hrusti v Airborne neprimerljivo bolj učinkoviti pri spopadih s hladnim orožjem (in golimi pestmi) kot ameriški kavboji; zapletite se v goloročno obračunavanje in ponavadi boste svojo boksarsko kariero zaključili po par sekundah (razen če si omislite nadgradnjo v obliki bajoneta). Resnično nadležen in ponižujoč način umiranja. Lekcija tukaj kakopak je, da ne pridite preblizu ? a marsikdaj ne gre drugače. Kakorkoli že: tole ni ena najlažjih iger. Kako boste na to gledali, je stvar posameznika: dovolj polna izzivov ali po nepotrebnem oteženo napredovanje? V vsakem primeru najnovejši MoH nekajkrat ravno zaradi te lastnosti uspe pričarati napetost in vsaj navidez podaljšati stopnje, ki so sicer kratke.
Airborne se vsekakor pametno in uspešno znebi mnogih zastarelih okov serije Medal of Honor, a zaradi nesrečnega izida tik za revolucionarnim Bioshock še vedno deluje kot predstavnik prvih,še sluzastih strelskih iger, ki so zapustile morje in se podale na kopno, medtem ko Bioshock tam že milijone let vlada in kot pravi kralj evolucije strelskih izkušenj že vzpostavlja prve civilizacije. Kljub temu je igri treba priznati presenetljivo velik napredek, sploh ker izhaja iz serije, za katero smo vajeni, da prav ležerno počiva na svojih linearnih lovorikah. Pravzaprav ji preobrazba uspe celo tako dobro, da se odločitev Call of Duty 4, da popolnoma zapusti zgodovinska prizorišča druge svetovne vojne, nič več ne zdi tako briljantna in nesporno pravilna?
Proizvajalec EA
Spletna stran www.ea.com/moh/airborne/index.jsp
Ocena : 80%
Tradicionalna prvoosebna strelska igra, ki pa je vendar svea le umečenost v drugo svetovno vojno in tematika dajeta vedeti, da gre za e eno igro Medal of Honor.
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne more dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne more odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne more urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne more brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne more glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vpraanja
Iči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
